Mislim, da ni nobena skrivnost, da smo pri nas doma zaljubljeni v naravne igrače. To je ljubezen, ki se je v zadnjih letih razvijala počasi in skoraj neopazno – in zdaj lahko rečemo, da smo ji popolnoma predani. Naravne igrače niso le spremenile vzdušja v našem domu, pač pa so vplivale tudi na otrokovo igro in na naše razmišljanje o njej. Na kratko – naravne igrače smo vzljubili, ker nam prinašajo lepoto, veselje in spoštovanje ter nas ponovno povezujejo z naravo.  Naj vam podrobneje razložim, kaj s tem mislim. Pripravila sem kratek seznam razlogov (pravljičnih sedem), zakaj izbrati naravne igrače.

1. Naravne igrače so preprosto čudovite.

Igrače iz naravnih materialov imajo svojo estetsko privlačnost, zato jih ne želim skrivati na dnu škatel ali košar. Obenem pa tudi verjamem, da sta lepota in harmonija za otroka resnično pomembni, naši otroci namreč kot majhne gobe vpijajo vse, s čimer jih obdajamo. Ali kot pravi meni najljubši citat Marie Montessori:

»Otrok ima drugačen odnos do okolja kot mi … Otrok okolje vpija. Stvari, ki jih vidi, si ne le zapomni, ampak postanejo del njegove duše. Vse kar, njegove oči vidijo in njegova ušesa slišijo, pooseblja v sebi«.

To instiktivno vemo, saj v družbi otrok običajno pomislimo, katere besede bomo uporabili in kako se bomo  pred njimi obnašali. Zakaj naj bi torej okolje bilo drugačno? Najmlajšim bi morali ponujati lepe in prisrčne predmete, stvari, ki tudi nam prinašajo veselje.

2. Naravne igrače so žive.

Narejene so iz materialov, ki so živi. Pomislite na les, na primer. V vsakem delčku lesa je zapisana edinstvena zgodovina časa in prostora, kjer je rasel, s sabo nosi znamenja blaginje in stisk, ki jih je prestal. Še naprej se spreminja tudi v svojem drugem življenju, ko iz njega ustvarimo novo stvar. Postane pravzaprav »živa igrača«: igrača, ki daje občutek, da živi. Ampak ne le les, tudi drugi materiali – volna, kovina, kamen – se nenehno razvijajo in vpijajo okolje. Tu ne mislim zgolj na fizikalne vidike v življenjskem prostoru (pomislite na svetlobo ali vlago, na primer), pač pa tudi na našo bit. Lahko rečete, da sem staromodna ali sentimentalna, a sama verjamem, da tovrstne igrače v sebi nosijo tudi delček duše mojstra, ki jih je ustvaril, in vseh otrok, ki so se kdaj igrali z njimi.

3. Naravne igrače izgledajo resnične.

Igrače iz naravnih materialov pomagajo spojiti naš svet z naravnim svetom, kar pa ni edini razlog, zakaj se mi zdi občutek pristnosti tako pomemben. Otrok se, sploh pri taki starosti, razvija skozi svoje čute, naravne igrače pa te čute zbudijo. V nasprotju s plastičnimi imajo naravne igrače teksturo, temperaturo in celo vonj ali okus. Če jih spustite na tla ali z njimi udarite skupaj, proizvedejo različne zabavne zvoke. Številne lesene ali kovinske igrače so tudi težje od običajnih igrač – zato zaskrbljene babice in gosti, ko pridejo na obisk, radi pripomnijo, da se z njimi otrok lahko poškoduje. Sama pa tega še zdaleč ne vidim kot nekaj nevarnega ali slabega. Ravno nasprotno! Opazila sem, da otroci kažejo veliko več skrbi in spoštovanja do predmetov, ki delujejo resnični. Mislim, da čutijo, da jim zaupamo in so zato nekako počaščeni. Prav tako se med igranjem s tovrstnimi predmeti otroci bolj zavedajo, kaj počnejo s svojim telesom. Ker so igrače težje, med igro lažje čutijo svoje gibe, kar prispeva tako k razvoju mišic kot tudi drobne motorike.

4. Naravne igrače so pogosto vsestranske in spodbujajo odprto igro.

Številne naravne igrače so preproste in odprte, zato podžigajo domišljijo, radovednost in ustvarjalnost. Ker so otroci bolj vključeni v igro z njimi, lahko rečemo, da jim pri razvoju pomagajo bolj kot igrače, ki jih na trgu najdemo pod oznako »razvojne«. Naravne igrače večji poudarek dajejo temu, kaj lahko otrok z njimi naredi, kot pa kaj neka igrača zna ali zmore narediti zanj. Ali če povzamemo besede še ene čudovite ženske, Magde Gerber:

»S pasivnimi igračami vzgajamo aktivne otroke.«

Z vključevanjem v odprto igro otroci niso le opazovalci in uporabniki, pač pa postanejo aktivni ustvarjalci tega sveta. Možnost spreminjanja okolja jim nudi občutek nadzora ter jih navdaja z velikim zadovoljstvom. Neločljiv del številnih lesenih ali naravnih igrač je tudi njihova vsestranskost. Neko igračo lahko uporabimo na sto različnih načinov, prav tako pa lahko tudi več različnih igrač poljubno kombiniramo med sabo. Tako manj postane veliko več.

5. Naravne igrače so obstojnejše.

Naravne igrače nam služijo dlje časa, saj so narejene iz trpežnih materialov in jih lažje popravimo kot plastične, zaradi njihove odprtosti pa jih otrok lahko uporablja dolga leta. Igrače pravzaprav rastejo z njim. To sicer lahko ovrednotimo tudi s finančnega vidika, toda zame je pomembnejše, da se moj sin na igrače skozi čas naveže in da ne končajo na odlagališču plastike sredi oceana, ampak jih lahko shranimo za njegove otroke ali celo vnuke.

6. Naravne igrače so tihe.

Čeprav tole mogoče zveni kot šala, naslednje besede mislim precej resno. Ko sem pričakovala svojega sina, sem prisegla, da ne bomo nikoli imeli igrače, ki bi lahko prispevala k živčnemu zlomu. Všeč mi je, da v mojem domu ni šare in nereda – to pa vključuje tudi neželene zvoke v ozadju. Razlog za to ni le moje duševno zdravje. Raziskave že nekaj časa potrjujejo, da stvari, ki niso dobre za naš živčni sistem, škodujejo tudi otrokovemu. Vpadljive glasbene igrače na baterije preveč stimulirajo otroke in odvračajo njihovo pozornost ter tako negativno vplivajo na razvoj otrokovih koncentracijskih sposobnosti. Ali ni bolje negovati otrokovega sluha in malčkom pomagati, da ostanejo dovzetni za naravne zvoke okrog njih? Moj otrok se vedno zdi tako navdušen, ko zasliši zvok dežja ali vetra, lajež mimoidočega psa, petje ptičic ali cerkveni zvon, ki naznanja čas kosila. In tudi če naravne igrače proizvedejo nek zvok, medtem ko se otrok z njimi igra, kot na primer leseno kladivo ali pa glasbeni inštrumenti, so ti zvoki za naša ušesa prijetnejši, ker… no, ker so bolj naravni!

7. Naravne igrače so zdravju in okolju prijazne.

Mislim, da okrog te točke ni potrebno izgubljati preveč besed. Vsi vemo, da plastika ni med najbolj zdravimi stvarmi na svetu, kar je zelo zaskrbljujoče, glede na to, da večina predmetov konča v ustih naših najmlajših. PVC, BPA ali celo težke kovine, ki so jih našli v številnih plastičnih igračah, so le nekatere od odvratnih kemikalij, za katere nikakor ne želim, da zaidejo v otrokovo prehrano. Poleg tega, da imajo kratko življenjsko dobo in jih je skoraj nemogoče reciklirati, imajo plastične igrače tudi izjemno velik vpliv na okolje. Na drugi strani pa kakovostne lesene igrače vzdržijo dlje časa, zato proizvedemo manj odpadkov, so biorazgradljive, v nekaterih primerih pa so celo narejene iz trajnega lesa.

Ob vsem zapisanem naj povem, da seveda ne gremo v skrajnosti, ne razumite me narobe. Ne pravim ali mislim, da so vse plastične igrače hudičeve, vse igrače iz naravnih materialov pa darila bogov. Pravzaprav lahko najdemo veliko cenenih, nekakovostnih, slabo pobarvanih lesenih igrač, ki se jim je bolje izogniti. Obstajajo pa tudi plastične igrače, ki po svoji sestavi niso naravne, a jih vseeno lahko umestimo v precej točk zgornjega seznama. Tudi pri nas doma imamo nekaj takih.

Poudariti želim, da poskušam razmisliti o vsem naštetem, ko izbiram novo ali pa se odločam, če bi obdržala podarjeno igračo. Postavim si naslednja vprašanja: Kakšen je njen namen? Je varna? Iz česa je narejena? Daje občutek ali videz resničnosti? Je lepa? Je preprosta ali omogoča odprto igro? Jo lahko uporabimo na različne načine? Jo bomo lahko dobro kombinirali z ostalimi igračami? Bo dolgo vzdržala in rastla z nami? Ko dobim odgovore, pa poskušam najti ravnovesje, ki bo najbolj primerno za nas – tako kot bi moral vsak ugotoviti, kaj je najbolj primerno zanj.

Disclaimer: This post was originally written in English. Slovene is not my native language, so thank you for my family for all the support with translation and correction.

Fotografija: Jasmina Lozar