LJUDJE ZA IGRAČAMI: CASIANA, DUŠA GRAPATA

Nobena skrivnost ni, da v naših srcih nosimo prav poseben prostor za Grapat. Nekaj let nazaj se je začela naša skupna igriva zgodba s prvim Grapat setom: z mavrično zbirko figuric, kovančkov in obročkov. Sprva se je zdel zelo preprost – tako preprost, da so se nekateri najini sorodniki v božičnem času celo na glas spraševali, če si mogoče ne moreva privoščiti “pravih igrač” za najinega prvorojenca!? Ampak kasneje pa se je ta kompletek izkazal za nekaj najbolj čarobnega: bila je prva stvar, s katero se je najin sinček igral vedno znova in znova, na najbolj presenetljive načine! Gledati ga, kako se igra, je bil pravi “pretres”: skoraj sva občutila, kako se zemlja vedno znova premakne. To nama je pomagalo spoznati, kako malo veva o igri. In tako se je začelo najino razumevanja in želja po tem, da ga deliva naprej.

Grapat oblikuje in ustvarja igrače z neverjetno globokim razumevanjem otrok – to je lastnost, ki je nimajo vsi izdelovalci igrač. Njihove igrače (in njihov koncept o igri!) so resnično edinstvene v današnjem svetu. Vabijo namreč otroke k igri na enak način, kot tudi sama narava: z obilico barvitih delcev, ki omogočajo raziskovanje ter ustvarjalnost.

Niso pa le igrače tiste, ki delajo Grapat-a izjemnega. Ljudje, ki delujejo za njim so resnično, skoraj čarobno, enkratni: Casiana in Jordi (ustanovitelja) in pa še njuna celotna ekipa! Na letošnjem sejmu Spielwarenmesse smo dobili priložnost, da se z njimi ponovno srečamo v živo, si izmenjamo nekaj pravih španskih “abrazos” in malce poklepetamo o njihovi strasti do otroštva in igre. Casiana pa je še pristala, da bo podelila svojo prisrčno zgodbo z vami, katero si lahko sedaj tudi preberete spodaj. Upam, da vam bo všeč!

Verjamem, da otroci oblikujejo odrasle. Da bi te malce bolje spoznali, bi te najprej želela vprašati po tvojem otroštvu: kateri so tvoji najbolj dragoceni spomini iz tistih časov in s čim si se najraje igrala, kot majhna deklica?

Da lahko odgovorim na to vprašanje, moram najprej odpreti svoje srce ter podeliti eno zgodbo, ki ni prav prijetna… Na žalost imam zelo malo spominov na svoje otroštvo. Ne morem se spomniti igrač, ki sem jih imela, niti igranja s svojimi prijatelji (prav radovedna sem, kako bi terapevt to komentiral? 😊 ). Kar pa se spomnim je, da sem imela veliko omejitev iz okolja in zelo stroga pravila, s katerimi sem se morala soočati kot otrok.

Mogoče sem posledično prav zaradi tega tukaj, v tej vlogi: da se na nek način zoperstavim svojim lastnim izkušnjam in prredano služim otroštvu ter se na vse pretege trudim ponuditi bogato otroštvo svojim lastnim ter vsem ostalim otrokom na svetu, ki se jih uspemo dotakniti.

Tvoja zgodba – Grapat zgodba – kako se je začela? Kdaj si ugotovila, da si želiš izdelovati igrače in razveseljevati otroke po celem svetu? Je bila to del tvoje ali Jordijeve družinske tradicije, ali se je vse skupaj razvilo iz drugačnih ozadij?

Pred Grapat-om sem bila producent v oglaševanju, kjer sem večinoma delala za TV reklame. Včasih sem pripravljala tudi gledališke predstave. Jordi je bil Umetniški vodja na televiziji, v gledališču in oglaševanju – tam sva se pravzaprav tudi spoznala! Ne glede na to ali bi v življenju izdelovala igrače, ustanovila prosto šolo ali pridelovala ekološki riž, vseeno bi želja po delu vedno izhajala iz enega in istega poslanstva; oblikovanje igrač je le rezultat te velike potrebe po služenju in skrbi za otroke.

Ko se je rodil najin najstarejši otrok, je kar pretreslo najino življenje! Prvič sva se namreč soočila z neko novo obliko sveta, ki se je zdela pravo nasprotje od tistega v katerem v resnici živimo. In tako sva se z Jordijem spogledala ter se strinjala, da bova naredila stvari po svoje – tako, kot se nama zdijo prav, ne pa kot nama je bilo rečeno, da je “pravilno”.

O naravnih igračah ter prosti igri se navadno pogovarjamo, ko predstavljamo otrokom idilično naravno okolje – kjer sva tudi obe srečni, da živiva. Toda tvoja nova kampanja ter igrače prihajajo s čisto drugačnim sporočilom – lahko bi celo rekli, da gre za zelo močan manifest! Kaj je navdihnilo tvojo novo kolekcijo?

Kvalitetna prosta igra se lahko zgodi v katerem koli okolju: na vasi, na plaži, na snegu, ali celo na Newyorški podzemni postaji! Igrivi materiali so lahko katera koli stvar, od pivskega zamaška, pa do ključa, želoda, ali rečnega kamenčka… V naši novi kampanji smo si tokrat zaželeli nagovoriti otroke iz mestnih okolij, saj verjamemo, da je zanje precej težje najti mir ter svobodo, ki nam jo ponuja narava.

My first idea was to talk about the loose parts in the city: to transfer the idea and the discussion from an acorn to a beer cap. But when we made the photoshoot for our new catalogue, the whole experience took me by surprise – something I can’t even fully explain! We faced so many challenges, even hostility, trying to photograph this group of 6 children, who were just eager to play around in the city. That’s when the original idea turned into a manifesto! The limits that children in cities face are so extreme that we need to consider them carefully. 

Kako vidiš otroke, ki živijo v mestu? Kako bi lahko mesta spremenili v boljše kraje zanje?

Vidim otroke, ki so se zaradi nenadzorovanih okoliščin primorani ves čas soočati z nečloveško količino “NE!”-jev.

Zelo malo je okolij, ki so ustrezno pripravljena za otroke in velikokrat so ta tudi oddaljena od realnosti celotne skupnosti. Vidim otroke, ki niso del celote, temveč so zgolj zaprti ali omejeni na posamezne dele okolja.

Mesta vsekakor niso ustrezno okolje za otroke, niti niso pripravljena z njimi v mislih: stopnice za na avtobus so zanje previsoke, pitniki so izven njihovega dosega.

Verjamem, da si otroci zaslužijo biti slišani, videni in da so enakovreden del naše skupnosti. Kot tudi indijanski pregovor pravi:

“Zemlje ne podedujemo od naših staršev, temveč si jo sposodimo od naših otrok.”

Kaj pomeni beseda “Grapat”? Katere so tri Grapat značilnosti igrač ter materialov? Torej, katere so stvari, ki bodo, ne glede na dizajn v prihodnosti, vedno bistvo tvojih igrač?

Grapat pomeni “peščica” v katalonščini, v našem domačem jeziku. Naš namen je ponuditi otrokom peščico informacij, z namenom, da se povežejo s svojimi notranjimi potrebami. Materiali, ki jih ponudimo, jim morajo omogočiti učenje in odkrivanje stvari na svoj način, predvsem pa, da z njimi uveljavljajo svojo svobodo.

Svoboda, ki pride z življenjem je včasih neprijetna, še posebej za nas odrasle. Prav zaradi tega je eden izmed naših glavnih ciljev, da otrokom dovolimo biti svobodni v pripravljenem okolju. Ne smemo pa pozabiti, da je svoboda povezana tudi z omejitvami – nikoli je ne smemo enačiti z neomejenostjo (kar velikokrat tudi delamo). Svoboda, ki jo odrasli nudimo svojim otrokom mora biti primerna za njihovo razvojno obdobje, njihove sposobnosti, vprašati pa se še moramo kolikšno mero svobode otrok lahko prenese. Svoboda je pravica, ima pa tudi tveganja – in tega ne smemo nikoli pozabiti, ko vzgajamo otroke!

Enkrat si opisala igro, kot “pretres”, kar se zdi zares zanimiv izraz v tem kontekstu. Nam lahko poveš še nekaj več o tem, kaj pomeni igra tebi?

Igra je jezik otrok. Je njihov dom, kjer so lahko to, kar so in je tudi jezik, ki ga govorijo. Igra je osnovna potreba, včasih celo večja od potrebe po hrani ali da moramo na stranišče. Igra je sveti prostor, kjer se otroci– če prejmejo spoštovanje od odraslih – lahko le prepustijo v svojem BITI.

Katere so najpomembnejše stvari, ki jih otroci potrebujejo pri svoji igri?

Otroci potrebujejo obogateno pripravljeno okolje, ki je polno različnih priložnosti in ki poleg tega še odgovarja trenutni razvojni stopnji posameznega otroka. Ob tem mora biti prisoten še en odrasel, ki pa ne moti igre, temveč le drži pokonci njihovo okolje. To vlogo morajo nositi odrasli, ki jim otroci zaupajo in, ki znajo odložiti svoj ego na stran.

Otroci pa potrebujejo tudi “odprti čas”. Odprta igra brez prostega časa je malce nesmiselna, se mi zdi. Otroci imajo sedaj tako natrpane urnike, da je to nekaj, kar bi morali resnično dobro premisliti za vnaprej.

Kaj pa igrače? Ali otroci sploh potrebujejo igrače za njihovo igro?

Najina najstarejša hčerka Lola sploh ni imela igrač ali stvari, ki jih navadno imamo za igrače, dokler ni dopolnila 4 leta. Potem se je zdelo malce preveč radikalno, da bi jo pustili brez njih. Ampak otroci v resnici sploh ne potrebujejo igrač. Kar potrebujejo so materiali, ki jih lahko uporabijo pri igri in, ki jim omogočijo raziskovanje. Kasneje pa jih lahko uporabijo kot simbole, s katerimi odkrivajo svoje sposobnosti in možnosti. Ti materiali so lahko karkoli, od vode do paličice, vrvice, lepilnega traku, lesene žogice, ali celo kartonastih škatel.

Znano nam je, da še vedno sama oblikuješ vsako Grapat igračo. Od kje črpaš svoje navdihe?

Priznati moram, da je narava moj glavni vir navdiha. Na primer zelena barva lista na zimzelenem drevesu, ki v vsakem letnem času spremeni barvo; ali pa lubje različnih dreves. Seveda pa se navdihi tukaj še ne končajo. Ulična svetilka, kozarci za marmelado, nakit, obisk železnine – navdihne me zares lahko karkoli!

Zelo navdihujoče mi je tudi opazovanje otroških rokic, ko so v interakciji z nečim, karkoli bi to pač že bilo. Noben oblikovalec ne more reči, da ideje prihajajo s čarovnijo. Ideje pridejo, počivajo, se razvijajo. So shranjene, zavržene, se spreminjajo in razširjajo. Oblikovanje neke nove ideje je veliko daljša pot, kot si lahko sploh mislimo!

To bo mogoče malce predrzno vprašanje, ker zveni malce, kot da bi vprašali mamo, kateri je njen najljubši otrok – ampak kljub temu, katera Grapat igrača ti je osebno najbolj pri srcu?

To pa je Lola set – mislim, da je eden izmed najboljših dizajnov, kar sem jih kadarkoli naredila.

Je to tudi najbolj priljubljena igrača med strankami? Kateri so najbolj popularni seti iz kolekcije?

Veliko je takih, ki so skozi leta ostali najbolje prodajani: sklede in krogle, Carla set ali večen koledar med drugimi.

Ali se tvoji otroci igrajo (ali so se igrali) z igračami drugih proizvajalcev? Kako je polička z igračami izgledala pri vas doma skozi leta?

Nikoli nista imela več kot 5 ali 6 igrač. Večinoma sva jima ponudila materiale za igro, kot npr. kladiva, vrvice in vijake sinu Tomasu; ali pa blago, lepilni trak in vodne barvice hčerki Loli. Veliko sta se tudi igrala s Kapla, Ostheimer, Matador, Lottie, Grimm’s igračami – poleg starih knjig, s katerimi sta gradila velike konstrukcije. Lego kocke so bile tudi priljubljene pri nas doma ampak smo postavili nekaj pravil okoli njih, na primer, da ne smeta uporabljati knjižic z navodili.

Z namenom, da podelimo še nekaj ljubezni do igre naokoli: kdo so proizvajalci, katerih delo najbolj občuduješ in spoštuješ?

Resnično spoštujem Magic Wood in Kapla, ker v svoji viziji ponujata najbolj preproste delce, ki pa prinašajo nešteto možnosti za igro!

Fotografija: Joguines Grapat.

SORODNI IZDELKI

GRAPAT NOVOSTI