Otroci imajo naraven instinkt za igranje in raziskovanje sveta okrog njih, preprosto zato, ker je to njihov prvi način učenja. Dobra novica je ta, da je ta želja do igre tako močna, tako globoko zapisana v njihovi naravi, da je z nobenim dejanjem ne moremo ustaviti. V prvih letih življenja imajo otroci čisto svoj učni načrt in odločeni so ga uresničiti z rušilno močjo.
Točno to se zgodi, ko otrok grize vogal preproge namesto novo, drago večfunkcijsko ropotuljo. Ali, ko malček razmetava kuhinjske predale in skriva ali vtika stvari na nepredstavljiva, nadležna (ali celo strašljiva) mesta – za radiator ali v vtičnico! Na prvi pogled se mogoče ne zdi tako, ampak dejansko ravno zaključujejo lekcijo: instinktivno najdejo materiale in priložnosti, ki potešijo njihovo primarno željo po raziskovanju in učenju.
In čeprav so otroci pri tem lahko samostojni, to še ne pomeni, da ne moremo ali ne smemo svoje vloge v igri imeti tudi mi – poleg tega, da prekrivamo vtičnice, seveda. Če vsaj malo razumemo, kako se naši otroci igrajo, če dobimo vsaj kanček vpogleda v njihov skriti kurikulum, lahko lažje oblikujemo njihovo okolje in jih obdamo z materiali, zaradi katerih bodo te otroške izkušnje varnejše, pa tudi bogatejše!
Zato vsake toliko na našem blogu ali med pogovorom z vami radi postavimo vprašanje: kako se naši otroci pravzaprav igrajo in učijo? Seveda menimo, da na to vprašanje ni kratkega odgovora. Zavedamo se, da sta igra in otroški razvoj izjemno kompleksni temi, ki ju ni mogoče razdelati v eni ali dveh objavah na blogu. Verjamemo pa, da nas že vsaj malo znanja lahko pripelje daleč: informacije lahko spremenijo pravila igre, dobesedno! Oblikujejo lahko naš pogled na igro otroka in vplivajo na bolj zavestno izbiro igrač in materialov.
Tri stopnje igre do tretjega leta
Čeprav so koncepti igre lahko kompleksni, pedagoška psihologinja, Anita M. Hughes – katere knjiga, Developing Play for Under 3s*, ki je najbrž najbolj obrabljena in označena knjiga za obdobje malčka v naši hiši – ponuja preprost pogled na otroško igro v prvih treh letih. Povabi nas, da si pobliže pogledamo, kako otrok rokuje s predmeti in kako se to razvija skozi čas. Otroci grejo v prvih treh letih skozi tri zelo očitne stopnje glede na ukvarjanje z materiali, ki so jim na voljo. Fokus raziskovanja v vsaki od faz usmerja drugačno vprašanje, zato je tudi interakcija s predmeti drugačna.
Na začetku so osredotočeni na vprašanje: »Kakšen je ta predmet« (4-10 mesecev).
Nato njihova radovednost preide na: »Kaj lahko naredim s tem predmetom?« (10-20 mesecev).
Okrog 20. meseca pa je prevladujoče zanimanje: »V kaj lahko ta predmet spremenim?«
V prvih 20 mesecih njihovega življenja je igra nekaj, čemur bi mi, odrasli, rekli kar raziskovanje. Šele po tem obdobju začnejo s predmeti rokovati na tak način, ki bi ga tradicionalno poimenovali »igra«. A poglejmo, kako se te faze razvijejo! V tem članku se bom osredotočila na prvo stopnjo (4-10 mesecev), v naslednjih objavah pa bomo pogledali še preostali dve fazi. Vključiti bom poskusila tudi praktične nasvete glede izbire igrač in materialov v teh mesecih.
Starost 4-10 mesecev: čas za senzorično raziskovanje
Življenje je za novorojenčka popolnoma senzorična izkušnja. Od prvega dne dalje se preko čutil navaja na ta novi svet okrog sebe in ga osmišlja. Pri razlikovanju znanega in neznanega se zanaša na vonj, okus, dotik, sluh in na počasi razvijajoči se vid, enako pa velja tudi za povezovanje z mamo in očetom. Po prvih tednih, ko se prilagodi na življenje izven maternice in je prepričan, da bodo njegove osnovne potrebe zadovoljene, je novorojenček pripravljen, da se usmeri v neposredno okolje.
Nekje med 2 in 3 meseci pride do prvega čudovitega odkritja v njegovem življenju. Spozna, da je opremljen z najboljšim orodjem, ki ga je mogoče imeti: z rokami. Roke postanejo njegova prva igrača in postopoma vzpostavi začetni nadzor nad zalitimi malimi prstki. Ko zmore vedno bolj segati in prijemati vedno več stvari ter ko počasi razvije intencionalni prijem, naredi prve korake proti zavestnemu raziskovanju okolice.
Ko dobi otrok, star 4-10 mesecev, v roke nek predmet, bo njegovo prvo vprašanje: Kakšen je ta predmet?
To je stopnja, ki jo Anita M. Hughes poimenuje »ustna faza« – in ja, v tem obdobju bodo predmeti prej ali slej našli pot v otrokova usta. Večina nas predvideva, da je to zgolj posledica izraščanja zob – no, boleče dlesni zagotovo dodatno prispevajo k temu. A za žvečenjem stvari se skriva še veliko več! Na tej stopnji raziskovanje še vedno vodijo čutila, skozi katera dojenček želi prejeti in vsrkati čim več uporabnih informacij. Poleg kože se največ živčnih končičev nahaja na jeziku in ustnicah, zato je to dojenčkovo najboljše orodje za »branje« stvari.
V tem obdobju, med 4 in 8 meseci, otroci odkrivajo predvsem fizične značilnosti predmetov, njihova kompleksnost pa narašča:
Kakšen okus ima? Kako diši? Kakšen je na otip? Kakšne oblike je? Kakšna je tekstura: gladka ali hrapava? Je mehek ali trd, topel ali hladen? Je težek ali lahek? Kako zveni?
Predstavljajte si za trenutek, da prvič v življenju naletite na nekaj novega in posebnega, na primer na nov eksotičen sadež. Kaj naredite? Kako se odzovete? Najverjetneje se ga dotaknete, ga primete v roke, otipate teksturo, ga malo stisnete, povohate in ga mogoče, če ste dovolj pogumni, tudi obliznete ali ugriznete vanj. Za novorojenčke je vsaka stvar v okolju nova, kot je za nas ta eksotičen sadež, in samo na tak način jo bodo spoznali.
Izbira prvih igrač
Ko se na nas obrnete z vprašanjem, katere igrače najprej ponuditi otroku, vedno predlagamo, da izdelke izberete tako, da si predstavljate, da imate zavezane oči. Odrasli kupujemo stvari večinoma glede na to, kako izgledajo: izberemo jih, ker nas pritegne dizajn, barva ali lušten vzorec. A za naše zelo mlade učence to ne pomeni popolnoma nič! Namesto tega potrebujejo igrače in materiale, ki bodo zaposlili njihova čutila. Ko izbirate igračo, za trenutek zaprite oči in se vprašajte: ima vonj, okus, temperaturo, teksturo, obliko, naraven zvok? Je drugačno od tega, kar moj otrok že ima?
Za razliko od plastičnih igrač, ki znajo biti hladne, toge in zato s tega vidika nekoliko dolgočasne, igrače iz naravnih materialov naravno negujejo otrokova čutila. Pri tej starosti otroci ne potrebujejo veliko igrač – ena ali dve bosta čisto dovolj! Raznolike izkušnje in priložnost za učenje skozi igro pa bo prineslo spreminjanje teh igrač s ponujanjem različnih materialov (lesa, bombaža, svile, kovine ali naravne gume), tekstur in oblik.
Ko otroci samostojno že sedijo in se začnejo počasi premikati naokrog, kosi blaga, prijemala in ropotulje seveda niso dovolj za zaposlitev malih umov. Naenkrat se zavejo, da se okrog njih odpira čisto nov svet, veliko novih stvari vzbudi njihovo zanimanje in jih vabi k raziskovanju. So pa na tej točki še vedno odvisni od nas, da jim ta svet prinesemo bližje. V drugem delu te razvojne faze, med 7 in 10 meseci, lahko malim znanstvenikom ponudimo vznemirljivo in zadovoljujočo izkušnjo košare z zakladi, ki jih napolnimo z vsakodnevnimi predmeti, ki jih otrok vidi okrog sebe. To je hkrati tudi pripomoček, ki jim bo olajšal prehod na naslednjo stopnjo igranja.
Vsakič, ko se srečajo z novimi stvarmi, njihovo prvo vprašanje še vedno ostaja »kakšen je ta predmet,« a postaja sčasoma ta fizična faza raziskovanja vedno krajša. Okrog 10. meseca se bo otrokov fokus začel premikati, zato bo predmete začel odkrivati na bolj sofisticiran način.
Kratek varnostni opomnik
Ko govorimo o otrocih in igračah, moramo vedno misliti na varnost, zaradi načina interakcije s predmeti pa je to še posebej pomembno v njihovem prvem letu! Ne smemo omejevati načinov raziskovanja ali jih ustaviti pri igri z njimi in pri raziskovanju z usti. S tem bi jih prikrajšali za pomembne učne priložnosti. Zato je še toliko bolj pomembno, da se prepričamo, da je vse, kar otroku ponudimo in kar je v njegovem dosegu rok, 100% varno.
Ko izbirate igračo, vedno poglejte starostna priporočila proizvajalca, ki se ne nanašajo samo na razvojno starost otroka, ampak so zanesljiv pokazatelj izvedenih varnostnih testov. Igrače lahko vsebujejo majhne delce ali pa se ob nepravilnem rokovanju hitreje zlomijo, kar lahko predstavlja nevarnost zadušitve. Prepričajte se, da igrače dobite od zaupanja vrednega ponudnika in da so uporabljeni materiali varni: v primeru lesa to npr. pomeni, da je igrača narejena in neobdelanega, certificiranega lesa, pobarvana pa z nestrupenimi, na slino odpornimi barvami in olji na vodni osnovi. Znotraj EU so igrače, ki so temeljito preverjene, označene z oznako »CE«. Če niste prepričani, lahko pri proizvajalcu ali trgovcu preverite, ali ima izdelek certifikat – po toči zvoniti je prepozno!
Fotografije: Hvala, da si za nas ustvarila tako čudovite fotografije, @biczofruzsi (Instagram). Resnično pokažejo kako čudovito se lahko otroci igrajo na tej stopnji. Vse pravice pridržane.
*Upoštevajte, da je to zunanja povezava strani Book Depository, ob kliku nanjo boste zapustili našo spletno stran.
